Omemba: Matija Čop

»Tako velika, kot je otroška sreča, je globoka tudi otroška žalost.«

»Igro smo tako pripravili z željo, da z igrivostjo, nežnostjo in skozi skupno poslušanje najmlajših in njim pomembnih odraslih ustvari varen prostor, v katerem lahko začutimo in vidimo tudi žalost in jezo, občutka, s katerima je prepredeno vsako odraščanje.«

»Da lahko z zgodbo podoživimo nekaj, kar nam je vsem (in vsakemu na svoj način) poznano, in ko to lahko z nekom delimo in je varno, potem lahko odleže.«

»In začutimo, da bo spet vse dobro.«

»Knjižnica je nekaj, kar ni važno samo za nas, ampak za vsakogar in vse poklice enako . . . To je nekaj, kar je ustvarjeno za vse čase. Med državne znake državnosti spada poleg zastave, grba in himne tudi nacionalna knjižnica.«

»Knjižnica je nekaj, kar ni važno samo za nas, ampak za vsakogar in vse poklice enako . . . To je nekaj, kar je ustvarjeno za vse čase.«

»Najtežje je bilo na tak način pripovedovati o njeni zgodovini.«

»Namesto glasbe nas s polic in izza zidov knjižnice kličejo knjige. Vabijo nas, da se spomnimo na njih, jih vzamemo v roke, preberemo.«

»Ta raznoterost je osnovni motiv filma, saj smo želeli pokazati, da je NUK več kot le knjižnica.«

»Ta doba od nas zahteva takojšnji odziv, hipne odgovore. Branje pa nam ponuja drugačne poglede.«

»Všeč mi je vonj tiskarske barve. Knjigo priročnejše vzameš k sebi v posteljo kot prenosni računalnik.«

»Če se izgubi vse znanje tega sveta, bodo morda znali razvozlati kakšno natisnjeno knjigo.«

»Slovenščino je na najbolj virtuozen način spletal v najzahtevnejše pesniške oblike, ki jih je spoznaval s prebiranjem literature v drugih evropskih jezikih.«

»Zgodnja Prešernova dela ujeta v pesniški obliki balade in romance.«

»Obvladal je italijanski sonet.«

»Zdravljica je najprej nastala kot pesem napitnica in je himnično vrednost dobila po pesnikovi smrti.«

»Za svoje epigrame pa je Prešeren iznašel posebno poimenovanje - sršeni.«

»Ob pretresljivih dogodkih, ki potekajo v Ukrajini, in ob prihodu beguncev med nas smo se v Sloveniji zavedli, kako malo poznamo ukrajinsko razburkano zgodovino, kako neznane so nam njena visoka literatura, dosledno izpeljana slovnica jezika ter tudi njena širša kultura.«

»Pa vendar je v slovenski kulturni zgodovini 'ukrajinski Prešeren', Taras Sevčenko, vplival na slovenske romantike, predvsem na Matijo Čopa, in na naše narodne buditelje, na primer Janeza Evangelista Kreka, ter tudi na pesnike, posebno še na Otona Zupančiča.«